Za nek slovenski film sem bil izbran,

(ne smejte se!) za župnika-statista.

In tak, med pavzo na snemalni dan,

sem šel na sprehod. Vzbujala je tista

liturgična obleka moja vtis, da 

zares sprehaja se častiti sam

po božji njivi s soncem obsijan.

Tam srečal sem grobarja-bagerista,

pojoč je kopal jamo nenavadno,

pozdravim ga: »Bog daj, kako globoka

je gomila?«  »A tale? Tam od oka,

slab meter.«  »Res ni preplitek ta izkop?«

»Gospod duhovnik,« mi odvrne hladno,

»raka ta slovenskega je filma grob.«

Matej Krevs