#čas prevladja vseh navideznosti#
zaciklana v pobegih
se spuščam po spolzki
vrvi spomina
v globoke jame
v polsnu neslišno sestopim
na nekem dnu tam ob toplem
pepelu vsi blaženi ležijo in
vsevprek glasno smrčijo
jaga baba
samorog
orfej
in neko brezimno dete
ko se vid privadi temi
uzrem še druge stvari
rdeči čeveljc, liro, kiklopovo oko,
feniksovo pero
v somraku izostrenemu sluhu
prihaja vse bliže in bliže
tisto blazno rožljanje
v jarkih tam na vzhodu
tisto grozljivo bobnenje
tam na vzhodu, na jugu, zahodu
vmes pa vsevprek drhtenje zraka in tal
presunljivi kriki s Picassojevega platna
iz lesenih barak
iz betonskih odtokov
iz kovinskih prh pod stropom
zatiskam si ušesa in gledam v temi
kako ob toplem
pepelu v brezčasni lepoti ležijo
jaga baba
samorog
orfej
in neko brezimno dete
povsem preprosto prepričljivi
da je edino zveličavno
le plesati in peti z njimi
sestradana bližine
sežem z dlanjo do čelne gladine
s prsti čuječe drsim
čez štrenaste lase jage babe
prek spuščenih strun orfejeve lire
prek rožnatih lic brezimnega deteta
se privijem ob topel bok samoroga
vse bliže in bliže
tisto blazno rožljanje
v jarkih tam na vzhodu
tisto grozljivo bobnenje
tam na zahodu,
na jugu, na vzhodu
vmes pa vsevprek drhtenje zraka in tal
ob tistem pepelu vsi napeti
ležimo in vsevprek
v temo nemo strmimo
jaga baba
samorog
orfej
neko brezimno dete
in jaz
um pomni tisti mamljivi vonj
ki nezaustavljivo izpodriva zrak
kuha kuha
manipulacija v podobi
milih siren kuha
neumorno kuha
pogubne igre
brez kruha:
#strunjan1921
#alep2013
#harkov2022
#gaza2023
#######
Komentiranje je zaprto!