Med razpršenimi kapljicami svetloba ustvarja,
vse kar v njih se skriva nam na zemlji, nebu uprizarja.
V različnih agregatnih stanjih se predstavlja,
čudežne oblike pred očmi ustvarja.
V nas vse mavrične nianse spijo,
ki v razmerah pravih zablestijo.
A šele ko v to verjamem,
ko za to se res zavzamem.
Večina mojih misli je odvisnih le od mene.
Nekaj pa jih tudi vplivi drugih dajo vame.
Kaj si mislim jaz o sebi,
prepričanje mi včasih laže,
ogledalo drugih vedno prav mi ne pokaže.
Sploh ko človek ne verjame vase,
misli, da skrbeti treba je za druge in ne zase.
Kmalu mi postane jasno
in povem lahko res glasno,
da sem prva zase jaz,
potem lahko predam svoj čas,
če za to se res odločim,
z danimi okoliščinami se soočim.
Ja, imam se rada
in to moja je nagrada.
Kakor mavrica barvita,
moja notranjost odkrita.
Komentiranje je zaprto!