za devetimi gorami za devetimi vodami v deveti deželi je
tonček kurirček torbico nosil in za partizane kruha je prosil
potem smo ga pa v poznih osemdesetih nesramno izbrisali
iz šolskih knjig in zgodovinskega spomina izumili smo lep
domnatio memoriae brez sodbe brez kazni brez kirurškega
odstranjevanja delov možganov le en sam ponavljajoč se
ignor ignor ignor delete tako je šla v pozabo tudi znamenita
kurirčkova pošta slavilka pif of nob in proboljševiške revolucije
sorodnica dneva mladosti ki je častila enega samega starca
v državi delavcev in delavske pravice do prisilnega dela in
pričela se je doba obsojanja otroškega dela ki je bilo še v času
vojne čislano zato smo nesramno zapostavili vse male junake
ki so herojsko reševali rdečo revolucijo tovarištva in mirko in
slavko sta potonila v polje ničnosti pa tako fejst fanta v rosnih
letih sta bila ko sta požrtvovalno z ramo ob rami s šarcem kosila
švabe bombaša boška buho je odneslo v nepovrat kakor so prej
njegove bombe odnašale svojat in tonček kurirček se je povsem
razblinil podobno izgubljenemu pismu ki ga je med vojno skoraj
stalo glave ne le slave mulovodca rafaela je preživela le njegova
čopka pametnejša od njega in kot se domneva tudi od vse ostale
tovarišije zajeten bobek pa se je skupaj s srno zakotalil nekam v
neznano že davno prej naj jim bo lahka zemlja v deželi oblivion

Tomaž Mahkovic