Zanimiva debata s prijateljem o kletvicah v poeziji.
Spadajo zraven ali bi morala biti poezija nekaj višjega, morda nad vulgarnostjo?
Je odvisno le od trenutka, kdaj jo uporabiti?
Pa saj v resnici vsi kolnemu tu pa tam, čeprav lažemo otrokom, da je to grdo.
Na koncu pa se naučijo prav od nas.
Sam sem mnenja, da preklinjanje v pravem trenutku osvobaja.
Ko se udariš z mezincom v stol, ko gledaš politične oddaje, ko pošlješ nogometne sodnike v...nekam.
In kaj je poezija, če ne svobodno izražanje?
Surova resnica.
Spet po drugi strani je poezija tudi dama, ki je ne more osvojiti vsak.
In pravo damo nikoli ne osvojiš z vulgarnimi pripombami.

Debatirava dolgo, primerjava pesnike, ki so uporabljali psovke s tistimi, ki jih gospodsko niso nikoli in še vedno ne prideva do odgovora.

Pa zamenjava temo na ženske, o katerih veva še manj.

Poražena si natočiva še eno rundo.

Kurc gleda.

Črni Kos