Le komu bolečino srca bi izlila

če nihče zvedeti ne sme

da sem se v vetru izgubila

to srce le tvoje vedeti sme

Najbolj na svetu sem želela

zaslišati besede te

da cvetice bodo še cvetele

a praviš

 da zaman so želje vse

Srce je moje zajokalo

ko prišel je kruti dan

ko tvojo nežnost je iskalo

a vse besede

 vse zaman

Da ti želel si moj poljub

srce spoznalo moje ni

da te preveval je obup

da tudi ti nesrečen si

Ko vsa se bolečina name zgrne

ko prosim te za en poljub

da malo sreče mi povrne

takrat zavedam se izgub

Ko najbolj me obup preveva

ko najbolj nežnost si želim

po glavi mi takrat odmeva

da kazen je

 ker zdaj trpim

Besede tolažilne vse

pobiram kakor listje v travi

z rokami stiskam na srce

morda te jok moj le predrami

Srce se moje  zlomilo je

kot dan ko pada dež in toča

za zlate sončne dni ne ve

pozabilo je na usta vroča

Že zdavnaj rekla sem adijo

dnevi so temni vsi odšli

besede tvoje pa bolijo

v mojem srcu  oprostitve ni

A ti si vse mi odpustil

ker veš

 da nisem kriva jaz

ker sem v vetru se zgubila

in dež mi bičal je obraz

Milena