Po popoldanski izmeni ritualno sedim na domačem balkonu.
Zvon cerkve poje večerne note.
Na oddaljenem hribu, katerega imena ne poznam, utripajo luči.
Sosed še kar ni slekel decembrskih okraskov.
Ptice sem prespal in zdaj one prespijo mene.
Med zvezdami na nebu mi mižika letalo.
Ne želim si biti na njem.
Razen, če potuje na drug planet.
Delim agonijo s praznim stolom nasporti sebe, ki pogreša tvojo zadnjico.
Lajež na koncu ulice prosi repete.
Ali pa zgolj objem.
Luna nocoj pozira drugje.
Gola drevesa čakajo, da jih naliči pomlad.
Mir mi zmoti pločevina, ki se brezobzirno parkira pred blok.
Kozarec je prazen.
Cigareta umre.
Za trenutek zaprem oči in zdaj te pogreša samo še stol.
Ritual bega v zunanje zaznave je vedno poražen z odmevom iz notranjosti. Čestitke!
Milan Ž. - Jošt Š.
Jako lijepo!
Čestitke na podčrtanki!
Ivan
Hvala Milan, hvala Ivan :)
Lp, Nejc
Všeeeč mi je tale ritual, zanimiv opis, le:
Ja, katerega imena. Zanimiva je tudi možnost haibuna.
Hvala, Marija! Lp! Milan Ž.
Hvala za strokovne komentarje, fajn se je naucit kaj novega :)
Lp
Komentiranje je zaprto!