Sadovnjak

spusti obraz v moje dišeče naročje
da zavonjaš breskova drevesa in gubice ozelenijo,
ko iz globine pronica hrana, ki jo slačiš
in korenine poženejo iz vlažne rdeče zemlje prek grešnega trebuha
ptice prhutajo med vejami in božajo rahlo srebrnino
ko opasan z mojo kožo obereš breskev, ki bohoti se v rosi
ko sočno ljubka spreneveda se in čaka
ko topno brhka utrne stok in odkoraka
ko čvrsto silna sune in sok iztisne
da prelije se prek tvojih lic,
poboža nos, ljubkuje brado
se na tvoje čelo usede
da udariš, ko deblo vzdrhteva
na konice prstov se boči
pripne se v tvoje razburkano ožilje
ki ponorelo utripa, ko tolčeva razgreta
in svila se v klopčič zvija v temnem strženu dneva
obraz v naročju ves meden odmeva
podivja prek razmrcvarjenih robov
ščegeta po razsekanem lubju
sestavi in oživi meso
in vročičen se razrašča v oko

sheeba

Komentiranje je zaprto!

sheeba
Napisal/a: sheeba

Pesmi

  • 16. 09. 2009 ob 08:57
  • Prebrano 807 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 260
  • Število ocen: 6

Zastavica