Kasač
Od starosti
le še tiho drobi
tiplje in stoka
zadnja žival
najlepša po svoji naravi
postane
zahrzeta
položi glavo na mojo ramo
nato pa žalostno stopi v tovornjak
z zlomljenim pogledom jo potrepljam
obe veva
da ko starost odreja boli
mrtev je rokav dnevov
prežet na travniku spominov
brez življenja
sem naslonjena na palico prahu
ki si ga dvigovala
moja zmagovalka
le še pesem lahko napišem
le še zlati ulitek zloščim
in še globlje sežem vase
Prenovljena pesem zadnja kobila
Komentiranje je zaprto!
