ko sem bil še smrkav mulc sem nesel na oder
zidarjem na gradbišču po poševnini v drug štuk
majoliko jabolčnika in firbec me je zvlekel na
rob in me pahnil v globino da sem pristal v kleti
napolnjeni z deževnico maloprejšnjih nekajdnevnih
vročinskih neviht drhtečega kot miško so me zvlekli
ven in se zahvaljevali deževju da mi je rešilo rit in lajf
kar pa je resnici na ljubo njihova velika zgodovinska
zmota ki jo je obelodanil stari ata s tem ko je že pred
nevihtami izpraznil klet tramov in železne navlake
zato je dobro da zgodovina ni pomembna saj veste

ko sem še hodil v osnovno šolo mi zdravnica
ni verjela da me ne sme cepiti proti črnim kozam
ki so jih po tovariša tita ukazu vestno iztrebljali
pa me je s tolažečim fantek nič se ne boj poslala
v komo in v karanteno v sobo s šestimi posteljami
in enim živim ženskim 35-kilskim hropečim in
kot tele v štali po povrgu drhtečim okostnjakom
ki me je ko sem priplaval nazaj k sebi držal ves
čas v straho-budnem stanju in s tem tudi pri lajfu
kot sem kasneje umno menil v svoji prenedolžni
naivnosti kar pa je resnici na ljubo moja velika a
ne prva in k sreči niti ne zadnja zgodovinska zmota
torej še dobro da zgodovina ni pomembna mar ne

medtem ko sem nekaj let opravljal razna terenska
dela da je denarnica bolje cvetela preden je šla
dokončno v cvet sem se često prehranjeval
po socialističnih delavskih menzah od koder
se najbolj spominjam makaronov ki so dodobra
prekuhani padali iz zajemalk v pljunke golaža
v globokem krožniku pred mano podobni kepam
snega tako trdno zlepljenim skupaj da bi jih lahko
uporabljal kot krogle za kegljanje ali vsaj balinanje
a sem jih bil v svoji spoštljivosti do hrane vesel
saj sem menil da mi rešujejo življenje kar pa je
bila resnici na ljubo moja velika zgodovinska zmota
zato še dobro da zgodovina ni pomembna kajneda

ko sem nekoč klošaril smo se kompanjoni
spravili jest tenstane gobe na sred stopnišča
slovenjegraške bolnišnice tako za zihr če bi
slučajno vino s katerim smo se obilo nalivali
ne izničilo učinka vseh morebitnih škodnih
substanc v njih in tamkaj sem se ful zasmilil
eni šik medicinski sestri da me je za nekaj
kratkih dni posvojila mi vlila dobro merico
živosti v životec in mi dala vedeti da sem
po njeni zaslugi še živ kar pa je resnici na
ljubo njena velika zgodovinska zmota a
dobro da zgodovina ni pomembna anede

pri služenju vojaškega roka v bratski jla ki
nas je leta po tem hotela zradirat z obličja
evrope in sveta sem videl kaj pomeni biti
dobar vojnik ko sem se po ukazu plazil prek
vrtače polne govejih kosti ki jih je soldaška
kuhinja skrbno kopičila tja da so jih lizale
in škrtajoč glodale mičnim odojkom slične
podgane in mi mežikale v ksiht kot da smo
si v najožjem prvokolenskem glodalskem
sorodstvu in takrat sem se jim zahvalil ko da so
one zaslužne da sem živ prilezel iz tiste smrdeče
kotanje ker me niso objedle kar pa je resnici
na ljubo velika zgodovinska zmota s katero se
soočam še dobro da zgodovina ni pomembna

ko sem po neobstoječi osamosvojitveni vojni
v kateri sem med drugim spremljal preplašene
bratske ujetnike na avtobuse da jih razvozimo
po vsej jugi k skrb goječim materam lutal po
indiji mi je nek mistik odprl oči in mi razrešil
umevanje življenja z nasveti iz mahabharate
in raznoterih ved o bivanju in uvidel sem da
sem po njega in potovanja zaslugi sploh živ a
to je bila moja velika zgodovinska zmota saj
sploh ne obstajam ker sem le del lile božanske
igre svet je moja projekcija in jaz sem njegova
še dobro da zgodovina ni pomembna hvala bogu

Tomaž Mahkovic