Iščem te,

iščem tvojo odsotnost,

iščem tvoj dotik,

iščem to sprejetost,

ki je nisem dobil,

vedno znova, vsakič isto,

Iščem to ljubezen,

brezpogojno,

iščem opravičila za bolezen,

ki te je naredil ubogo,

iščem te.

Ko srečam le eno tvojo nianso,

jo napadem kot  klop,

neskončno željo po sprejetju,

zarinem kot pes zobe v kost,

dokler ne ostane zapuščenost.

Iščem te,

da našel bi se,

da odklenem ta sef,

da ga vržem v žerjavico,

in ti oprostim,

kar ti zameriti ne morem.

Še vedno tonem.

Roko