Votle sanje
Odšla si!
Sredi poletja
je dan zamrznil.
Ni korakov za vrati
na katere trkam,
da jih odpreš v otroštvo.
Zakaj me ne obiščeš vsaj ponoči,
ko trdno zatiskam oči,
da bi spet videla tvoj obraz
in okušala tvojo kavo.
Sanje ostajajo votle.
V njih ni poti,
kjer bi se srečali,
da bi te vprašala,
kako si zdaj,
kako je tam čez mejo vidnega.
Ti vsaj še enkrat rekla,
da te imam rada
in bi mi čudežno odgovorila,
da me imaš rada tudi ti.
S-pokojni živijo, živi umro.
Vse je minljivo ...
Lp, Caki
zelo tenkočutna pesem - odlično!
Lep pozdrav, Dejan
Tiha pogrešanja, ki šepetajo vprašanja in sanje. Čestitke!
Milan Ž. - Jošt Š.
Hvala, Milan :)
Lp, Evelina
Dejan, hvala za prijazne besede!
Lp, Evelina
Komentiranje je zaprto!
