Ni pesmi
Iz mene žubori, vrvi, kipi
- ko bi le!
V resnici sem le presahel
vrelec idej in misli.
Mislim, da bodo moje ideje
nekoč prebrane.
Kako visokoleteče
in hkrati trpeče.
Čakajo nekje v
zaklenjenem dvorcu mojih čustev.
Ni pesmi in ni ljubezni.
Iz bolečine se vse rojeva,
umira in trpi.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: copy_paste
- 05. 02. 2024 ob 23:32
- Prebrano 227 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 32.86
