zaščitnika Florijana

stiska megla pijana

a helebardi na turnu

mlaj ob ost se zatika

zori zorja svetljenje

sijaj obuja hotenje

it na végavi reber

kist žarka ga slika ...

sape niso kaj lene

ometajo koprene

rezljajo z okljuka

kanti smetje kradè

čedijo lučce latern

pojoč mimo tavern

čez sleme se pnejo

golobjo jato podé

pohajajoč v tihoto

krevljam v samoto

jutro krmežlje izpira

iz bordurnih rdečin

s pankrtom čebljam

ga na jesen crkljam

v dognanju spoznanja

živi kot jedek spomin

sličic kalejdoskop

beži za zidjem ondod

svetobolje in žalje

izdah frdamanih let

kot razsuta bisaga

željá čezenj praga

ki nikdar kot ptice

niso uspele zletet ...

čuten fluid izza bajte

pomisel spelje v cajte

cajte zabledelega sonca

in zli fajhtnini v klet

v temino brez dneva

v spev lakotnosti gneva

v sanjo pomladno

v onkrajni svet ...

je up še prezgodnji

za brstje prigodnji

mar Vesno v samiji

zaslutim skoz molk

znabit' je prispela

zad škarpe posela

z mogoto v frčku

odrajtat svoj dolg

prisluh me potera

misel plove do cera

drsne vzdolž stolbe

se z Uhačem zapne

živjo Tinče Darinka

Angelca hej Tinka ...

bordura hipno zasije

in kot Nova zamre ...

pot me vodi vsakdanja

med špalirje kostanja

kot nekdaj kot vedno

v šumljaju vznika refren

o bosopetni otročadi

o neizživeti pomladi

o mrzlini brezdanji

o dnevu zatem …

Sašo Zorc Florjanski