Ta prispodoba je zame nekaj povsem novega!

OJ, Nada, ker je v že(l)ji žeja, ki nikoli ne odžeja, brez soli pa so jedi neokusne, nastane zanimivo protislovje, kajti sredi neznanskega morja lahko umrem zaradi žeje. Mnoge želje se ne izpolnijo, sploh ne na mah, ali pa celo šele v naslednjem življenju. Tako se kot duše stopljene z oceanom duha selimo iz časa inkarnacije v drug čas, da bi nas znanje odžejalo...

Hvala za postanek.