Kresnička
sonet za Kresničko:)
Na dolgem polju jasa poezije
na seme čaka, da na zemljo pade,
da zraste upanje v lepot nasade,
da tisto, kar še čaka, končno vzklije.
Nad jaso mrak, svetloba modro siva.
V tihoti se kresnička spreletava
in s svojo lučko, majčkena, zvedava,
zaplato najde: "To je moja njiva!"
V prst rodovitno kalček bo vsadila,
ki ga od nekdaj v svojem kovčku v nosi.
Ostala tam bo, Prostor je dobila.
Pognale rože bodo s tisoč trosi,
bo z njimi pesmi drugih oplodila,
Pogreša več ničesar. In ne prosi.
Na dolgem polju jasa poezije
na seme čaka, da na zemljo pade,
da zraste upanje v lepot nasade,
da tisto, kar še čaka, končno vzklije.
Nad jaso mrak, svetloba modro siva.
V tihoti se kresnička spreletava
in s svojo lučko, majčkena, zvedava,
zaplato najde: "To je moja njiva!"
V prst rodovitno kalček bo vsadila,
ki ga od nekdaj v svojem kovčku v nosi.
Ostala tam bo, Prostor je dobila.
Pognale rože bodo s tisoč trosi,
bo z njimi pesmi drugih oplodila,
Pogreša več ničesar. In ne prosi.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Lidija Brezavšček - kočijaž (urednica)
- 15. 09. 2009 ob 15:44
- Prebrano 1032 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 483
- Število ocen: 44
