Kar spita v hiši sreče. 
Odprta so vsa vrata,
prinese kupček blata,
med njune misli speče.

Se plazijo lisice,
ju v prazno smer odnaša,
v bližini ni več časa,
kričijo mrtve ptice.

Ne, v kavi ni rešitve,
zdravnik je brez zdravila,
nič ne pomaga sila,
ne prošnje, ne molitve.

Je skrita pot v goščave,
globoko not med trne.
Počasi dih se vrne 
in zadišijo trave.

nada pecavar