Kremplji mrzli se talijo.

Sončna toplota omamlja,

ko se na žarke naslanja,

led se z roba strehe sklanja.

V zemlji se nekaj prebuja,

zima se še v noči kuja.

Ker žal še zlizal ni snega,

saj po nebu se sprehaja,

skozi oblake nagaja,

zima pa tiho odhaja.

Presneta pomlad pa kar spi,

se sapa še v jutru megli,

Ni pomembno zunaj vreme,

Glavna je streha nad glavo,

čas za delo in zabavo,

in ljubezen čutno zdravo.

Zato sem raje vesela,

svet bi ves lahko objela.

Tudi v meni so zmrzali.

Vse ni srčno, ljubko, krasno,

tudi vreme ni le jasno,

vedno je preveč začasno.

Čudne dni ponuja leto,

v meni zdaj je vse ujeto.

olgasem