stoji med vašimi pogledi
ki polzijo mimo
in jo delajo nevidno
besede so brez odmeva
ne more jih rešiti pred brezbrižnostjo
čeljust ji trdi
zaman čaka na dotik
na koži čuti le sram
in posušeno upanje
samovšečno se zaprete
v vlak prihodnosti
ki ga ne bo nikoli ujela
zagnusi se sama sebi
ker jo v trenutku prevzame sovraštvo
in močna želja
da se vam zgodi
nesreča
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: nada pecavar
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!