Tako malo me hraniš zadnje čase in puščaš brez vode.
Komaj se še priplazim do ostankov snežne odeje, da si vsaj malo navlažim razpokana usta.
Ti pa me nemo opazuješ s polnim trebuhom in si oblizuješ ostanke tekočine.
Z rahlim nasmeškom izustiš:
a si kaj lačna, ko pomisliš name?
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: anjavihtelic
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!