V srcu, v duši?
V dihu, v krvi?
V nevidnem drevesu,
ki se razrašča v meni?
V slutnji, ki mi ne da miru?
V vodi, ki se tesno prilega?
V vonju lipe, ki ga privrtinči sapa?
V preblisku, ki se pojavi, ko ga ne pričakujem?
V praproti, ki se počasi razpira?
V odsevu laboda, ki tone v globino?
Ste varen most,
po katerem lažje hodim k sebi
ali se nevarno majete,
ko hočem iti po svoji poti?
Ste tišina, ki celi
ali molk, ki razjeda?
Ste samo bili nekoč
ali ste še vedno tu?
Globoko izpraševanje, iskanje ...
Lp, Caki
prednikov, ki mi ne večkrat ne dajo miru in misel, če gremo dosti nazaj ima več milijard ljudi iste korenine in misel, da si povezan z abotneži, mi je povsem odveč,
pozdrave Nada
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: nada pecavar
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!