Na tapetah tvoje lobanje
so z rdečimi črkami
mazavo zapisane
˝ne morem˝,
˝ne znam˝.

Postan zrak stoji
in uspava
že zaspane možgane,
cvetenju krade kisik življenja.

Okna, ki ostajajo zaprta
gledajo navznoter
namesto v svet,
trepalnice zgolj visijo
na vekah.
Ne trepetajo v radosti.

Ptice trkajo na vrata,
frforajo mimo oken,
zakrneli čuti pa
apatično obsedijo
v varnosti znanega fotelja.

MOMO