Na oknu v vrču sonce se namaka,
zavesa kapljic stiska se k obodu -
kot droben biser sveti tam se vsaka
in brez besed nam šepeta o svodu,

planetih, ki imajo lune svoje,
o črnih luknjah, prašnih delcih, mrkih,
utrinkih, ki združujejo se v roje,
meglicah, kraterjih in norih trkih.

Kako nastalo to vesolje širno,
dvozvezdja, zvezdnate kopice, pege?
In listam knjige, zvezdne karte mirno.
Zvečer očara me svetloba Vege.

Pomislim večkrat - Zemlja, dom edini.
Bo pusto kdaj na tvoji površini?

nada pecavar