Takrat, ko sva se komaj zaljubila
pred pošto sem prihajal te objet.
Ti bila si moje pismo, sladek najin svet.
Sporočila sva si izmenjala, srca so se zasmejala.

Tvoje ustnice sporočilo, mojemu srcu so poslala,
najina ljubezen je s pošto potovala.
S poštarjem so najina pisma skozi viharje potovala,
na papirju sva si besede ljubezni predala.

Pred pošto sva si oder zgradila,
najina ljubezen je bila igra, najina srca so jo zaigrala.
Napisala sva zgodbo – stran za stranjo,
najina sreča ni minila niti z nočjo.

Dragocena pisma, ki sva si jih poslala
najino ljubezen, čisto, so zaklenila.
Svetlobo najine ljubezni sva daleč naokrog poslala,
v vsakem sporočilu bi najina sreča živela.

A čas vzel je davek življenja,
ljubezen se nekje je izgubila,
a pošta, kjer sva se zaljubila
še vedno stoji v spomin na srečo, ki sva jo imela.

Tomaž Jevšenak