Gaz

Skrivoma puščaš odtise,

obrasle z belimi, rahlo zaledenelimi bordurami.


Kot prezebel utihneš, otrpneš.

Čez dan ali dva se stopiš v kapljo,

v gnezdišče prekrito z zmrzaljo oddaljenih črvin.

 

Na domači oraníci še vedno poplesavam v tvoji sredini, ter pod kapo skrivam podobo las.

 

V igri svetlobe in vode,
sledim najmanjši sledi pripadnosti.

Jernej Jager

Jernej Jager

Poslano:
21. 01. 2024 ob 08:29

Pesem je samorefleksija in manifestacija opolnomočenja. Deluje kot ogledalo, ki odraža naše notranje svetove, ki se razkrivajo v interakciji z drugimi.

Zastavica

Lidija Brezavšček - kočijaž

urednica

Poslano:
22. 01. 2024 ob 20:38

Ja, Jernej, je to, ker si avtor in si nam pesem razložil.

Je pa pesem lahko tudi čisto nekaj drugega, kar bralcu v trenutku, ko jo bere, povejo njegov lastni razum, pričakovanja, refleksije in asociacije. Ker ko avtor pesem "vrže v svet", da v branje, ni več njegova, postane ogledalo, zdravilo, opomnik ali pa svarilo, blažilo, tolažba ... klofuta, spoznanje ... karkoli pač bralec v njej najde.

 Dobra.

LP, Lidija

Zastavica

Jernej Jager

Poslano:
22. 01. 2024 ob 23:09

Lidija ...

Se v celoti strinjam s tvojim komentarjem, in se ti iskreno zahvaljujem, da si pesem uvrstila med podčrtanke .... 


Potujemo po tokovih sveta. Potujemo po ozkih gazeh. V snegu, mrazu .... Da bi našli upanje - kot obliž na odprte rane, ki nam jih povzroča življenje.


Hvala za sledi in rezila.


Lep večer .... Jernej

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

Jernej Jager
Napisal/a: Jernej Jager

Pesmi

  • 20. 01. 2024 ob 09:53
  • Prebrano 263 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 99.14
  • Število ocen: 6

Zastavica