Poželjivo me gleda,
vidim, da nekaj jo razjeda,
bi rada nežno me objela,
mi srce s strastjo ogrela.
Poleg mene leži,
poželjivo gleda me v oči,
ustnice njene tiho šepetajo,
vroče besede, ki jih ušesa ne poznajo.
Rada bi zašepetala mi jih na uho,
da bi začutila telesa bližino,
prijela bi nežno me za roko,
da dotik bi zapolnil praznino.
Me gledajo tvoje hrepeneče oči,
v njih odsevajo tvoje sanje,
v spomin na vse neprespane noči,
ko si v meni iskala priznanje.
Strastni šepeti so hiteli v nebo,
ko so nežni dotiki ogrevali telo,
ta ples dveh teles prevzel je oba,
se je zdelo, da ples se nikdar ne konča.
V temi sedim na drugem koncu sveta,
je luč v očeh ugasnila,
ta svet je prevelik, da bi se našla midva,
se strast je v času izgubila.
Mogoče pa vaju še preseneti.
Tudi brez sledi, se lahko zgodi,
da ljubezen spet vzkali.
Ljubezen je čudovita. Pride, ko jo najmanj pričakuješ in gre, ko si jo najbolj želiš.
Vse lepo ti želi
Zaspanka
Lepa pesem. Ljubezen je lahko varljiva.
Pozdrav
MILENA
Hvala vsem za lepe, spodbudne besede.
Želim vam veliko pesniškega navdiha in lep zasnežen večer,
B.
Zelo lepo napisano =)
Hvala Nika,
lep pozdrav
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Borut Kaučič
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!