Na barju breza
Pridi k meni
kdaj,
da ti razčaram barje.
Dominevanje jesenskih cvetov.
Divjost Malega placa.
Lepoto reke
in barjanske breze.
Da boš začutila
ta osamljeni
šotasti marost
z vonjem Irske.
Ko se znoči
zavijajo plahi šakali,
lepo, nežno
in skoraj grozljivo
pojejo
ob vznožju osamelcev.
Tam so grobovi
starega ljudstva.
So bili srečni
tisti ljudje?
Čeprav niso imeli
kliničnega centra.
Kdo ve?
Zdaj jih ni več.
Mi smo tu
namesto njih.
Kot v risanki
Surogat.
Mi smo tu,
kot nadomestek
bolj(,)
srečnih ljudi.
Barve ljubljanskega barja, detajl, foto Abram
http://www.rtvslo.si/slike/photo/87198
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: abram
- 14. 09. 2009 ob 16:54
- Prebrano 1250 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 470
- Število ocen: 13
