Oh, kako si želim,

da bi lahko čas zavrtela nazaj,

da bi bilo kot nekoč,

ko sva se brezmejno ljubila.

Ob tebi bi se prebudila in

iskrica sreče bi mi osvetlila oko.

Ne morem te pozabiti,

ne morem solze skriti,

ker te še vedno ljubim z vsem srcem,

a ti povedati ne morem,

ne smem,

niti ne znam.

Ostala sem sama na naši Zemlji,

nihče me ne sliši,

kadar jočem,

nobena roka mi solz ne obriše,

nihče me nežno ne poboža.

Le kdo bi razumel mojo bolečino?

Kam jo naj izlijem?

Na katera ramena naj naslonim svojo glavo,

komu naj svojo dušo odprem?

Ne vem.

Zato se sprašujem,

komu naj podarim svojo roko.

Potrebujem samo malo nežnosti.

Potrebujem tvoj pogled,

ki mi pove vse.

Nikoli nisi rekel ljubim te.

Velikokrat sem jokala,

ker tebe sem spoznala.

Vsa moja moč je izginila

in ne morem več jokati.

Tudi upanje je izginilo

da bi se k meni vrnil ti,

ki si mi dal vse.

Zapustil si me,

zapustila sem te.

Zdaj mi je žal

in srce me boli.

zaspanka