PRAZNI ŽEPI IN POLNE DLANI
Razprem dlan,
v njej ključ
še nikoli videnih
vrat,
oko trepeta,
pod zaveso se gibajo obrisi
teles –
nihče še ni
pripravljen za
predstavo
predstave
novega –
mnogi svetovljani so videli svet,
a nikoli človeka.
Ko zvečer svoje telo
položim zraven tvojega,
na naju gledam kot tujca,
ki si šepetata zgodbe s potovanj.
Na stropu tvoje sobe je
prenosno sonce
in ko ga ugasneva
se vedno zavedava,
kaj sva storila.
Če iz naju raste
plevel,
me pomiriš,
da bova iz njega naredila
zastirko
in mi obljubiš,
da boš do takrat
že našel
najlepše stvari,
ki bi lahko zrasle iz naju
in da jih boš takrat
zasadil.
Najlepša hvala Marija!
Lepa pesem o približevanju, čestitke,
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!
.jpg "Eva Šubic")
Napisal/a: Eva Šubic
- 16. 01. 2024 ob 23:46
- Prebrano 223 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 155.56
- Število ocen: 6