Ni me več tu, a vendar sem.

Ne morem več te kot nekoč

objeti, v oči ti zreti.

Ni me več tu, a vendar sem.

Z vetrom božam tvoje lice,

pojem tebi z glasom ptice.

S soncem smem poljub ti dati,

te z luno v sanje peljati…

                            in tam lahko se srečava,

                            počneva vse, kar sva nekoč,

                            živiva skupaj celo noč.

V tišini ti prav vse povem,

veš, pazim nate, tukaj sem.

Mateja Vrhovc Mestnik