Cvetoče rože me obdajajo
nad mano sonce se blešči
prelepe ptice pojejo
a mene srce močno boli
Mi ljubezen podarjajo
da nežne moje so oči
da srce je moje zlato
mi tudi on to govori
Bi rada utišala ta glas
ker nisem vredna teh besed
ker duša črna je bila
in zatemnila nek pogled
Že davno se zgodilo je
da nekomu sem pot zaprla
nihče od mojih to ne ve
da sem srce mu strla
Spomin pa vrača se vsak dan
po glavi mi roji
so temne moje vse noči
dokler me novi dan ne prebudi
Zato odpuščam grehe njemu
srce mogoče ga bo kdaj bolelo
ker je pretrgal mojo pot
in k meni si vrnitev bo želelo
Vrnitve pa ne bo nazaj
ker stopinja moja bo zastala
to spoznala sem tud jaz
ko njemu bolečino sem zadala
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Milena
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!