Čudni občutki v tem telesu,

vse skupaj meji na "resu",

čudne sanje se vrtijo,

z ljudmi, ki jih v resnici ne želim,

se pojavi neka duša,

ki opazil sem jo na poti domov,

v sanjah čisto, čisto nora,

bi-polarna, za električni stol.

Se pojavijo tuje klaviature,

dvojne, sredi neznane ure,

se pojavijo v stanovanju ljudje,

ki jih komaj poznam

in vzamejo si tam,

moj prostor v prostoru,

me izrinejo na noge,

nisem več v svojem dvoru.

Skrijejo mi testo, ki ga gnesti hočem,

da bili bi tu, zdaj nočem,

ne počutim se več zaželen,

čudno je tam sam,

ostati izgubljen.

Vmes pa lutam okoli po mestu,

po stopnicah, črnih, ogromnih,

jih preplezam prav z lahkoto,

kot da mesta ni za njih.

Ponosno mislim.

Mi ni bilo všeč, da bežal sem,

da nebi končal sam na nosu,

sem se vrnil domov k njej,

kjer je vsaj varno imeti rad.

Roko