navadiš se nanje
ne vem
kdaj
kako
zakaj
postanejo brezosebne
(kot filtrirane informacije)
ni več zgroženosti
besa
žalosti
ogorčenja
bolečine

seveda se čudiš
da tako hitro naraščajo
in zabentiš
ker je toliko žrtev
ampak
v resnici si se zaskorjil
skril v školjko
(ki bo vedno brez bisera)
kjer napihuješ svoje mehurčke varnosti

sam sebi že priznavaš
da so ti odveč
in imaš vedno pogosteje
daljinca v roki
včasih celo pomisliš
(s slabo vestjo)
če so vojne tam
jih še ne bo kmalu tu

nada pecavar