Svetloba
Gradiš hišo,
sanjaš
o krstu.
Na oblaku
postaviš bitvo in
ta pade skozi, da
-
v istem hipu
- ves tvoj čas
pristane na Zemlji
nekaj lepega je v tem, ampak nekaj je tudi kar me vleče nad oblake, da se smejim sam sebi kot da ne bi ničesar pogrešal. vstopim v realnost svojega bitja in pustim nekoliko po strani sočutje zaradi katerega smo verjetno tukaj. in so nam zrasle po štiri joške in tisoč rok ...
lepa.
lp, m
Zanimiva pesnitev. Res lepa.
MILENA
Poslano:
12. 01. 2024 ob 20:28
Spremenjeno:
13. 01. 2024 ob 19:14
pozdravi
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: afrokinetika
- 12. 01. 2024 ob 09:46
- Prebrano 168 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 159.52
- Število ocen: 7