IZGUBLJENO

 

Z volkovi šla sem v gozd zares globoko,

da dam iz sebe stisko, v luno tulim.

Nesramnica se skrila, jaz le grulim. 

Sprostitev meni žal ni šla na roko. 

 

Kožuha nimam, le v lase se gulim.

Ko volčja čreda, me odpelje v loko,

ponudi res prijazno svežo koko. 

A jaz ostanem brez besed, le bulim. 

 

Ne nisem volk, ne pijem niti vina,

globoka v srcu mi zazeva rana,

ta čreda je volkov samo mladina.

 

Otroška radovednost jim ni mana,

v možganih njih je zdaj samo sivina.

Samo omama jim je danes hrana.

olgasem

miko

Poslano:
11. 01. 2024 ob 19:38

škoda, da je v rimah. raje imam naravni govor, da se jasneje izrazi misel pri bolj resnih zadevah.

droga je postala najbolj subverzivno orožje revnih. se pa je z njo eksperimentiralo tudi na vietnamskih vojakih. torej je tudi orožje bogatih. 

kaj vse ni droga. naj bi lajšala trpljenje, v svetu brez cilja pa služi užitku. ali je tudi umetnost droga. nekomu je. nekdo misli, da je neka resnica dobra pesem, pesem pa, da nikdar ne more biti resnica. opija se s takoimenovano lepoto verzov o najbolj trpkih stvareh. prav tako so nekomu številke mrtvih samo številke, podatek, in redkim boleče dejstvo. enako beseda ljubezen, ki je v resnici ni nikjer. 

varam se. moram biti pijan, ker sem prazen in je nebo prazno, ker v meni ni ničesar, na nebu ni ničesar. tako neavtentično poskušam biti vse, umetnik, mislec, ubiti, da bi prepričal svetohlinstvo, ki smrdi do neba.

končno, raje sem zadet, žvečim koko in prdim, kot da bi poslušal putine in trumpe, vse te pridne fante, ki jim noben odstreljen ud nikdar ne zanese v ksiht.

oprosti olga, če me je malo zaneslo,

lp, m

Zastavica

olgasem

Poslano:
11. 01. 2024 ob 20:40

Miko, všeč mi je ko se razpišeš in tvoje misli se razpletajo, zapletajo kot vozli in vzorčki na klopki volne iz katere nastaja tkanina.

Lp. Olga

Zastavica

miko

Poslano:
12. 01. 2024 ob 01:16

hvala, olga. ogromno bi ti imel za povedati, kot tudi ti meni, pa se raje držimo velikega platna.

najbolj izpostavljeni so ravno otroci, sirote in zavrženi. suženjstvo je prisotno in ves čas smo na robu. toliko tega je pod preprogo, ker družba ne zna rešiti teh problemov. ko pridejo odločilni trenutki, predpostavimo nacijo ali kakega drugega idola delu in dostojanstvu človeškega življenja. končno, fantje gredo na vojno, ne več, da bi se vrnili kot junaki, ali za idejo, temveč izključno za denar in ker je z orožjem v roki (menda) lažje kot z motiko. 

tolpe, s katerimi se borijo države v j.ameriki, so kmetje brez zemlje in delavci brez dela. za njih ni izhoda, toda, kdo v tem vidi rušilno silo kapitalizma in neokolonializma. zaprašeni termini. menda se bo na kubi bencin podražil za petsto procentov. morda podatek, ki hoče vnesti še več zmede. pa se pojdi socializem. šele potem prične družba razpadati v svojih mikrostrukturah.

in potrebujemo kruha in iger, omame vseh vrst, kriptonovačenja z lepimi joški in guzicami ... v neskončnost.

čas nafte se izteka in veselica je tu.

lp




Zastavica

Komentiranje je zaprto!

olgasem
Napisal/a: olgasem

Pesmi

  • 11. 01. 2024 ob 15:03
  • Prebrano 136 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 54.85
  • Število ocen: 4

Zastavica