Vzame mi dih.
Cmok pod žličko se začne premikati,
tanke igle v želodcu luknjajo dihe.
Oči postajajo vlažne,
polne solz,
ki se ne iztečejo.
Hočem spraskati besede z jezika,
pa so se zarile v meso.
Stresa me suh kašelj.
Notranjost eksplodira
in se seseda sama vase.
Koža se krči in postaja hladna,
čutim, kako se guba.
Piham v dlani, da jih ogrejem
in se skušam poravnati.
Ne gre mi.
Samo prestopam.
Dobra tale pesem res
Lp, M
Kakor za koga, vse je relativno - mi je všeč, da si nekaj našla v njej, pozdrave Nada
Zelo dobro ujeto občutje nepripadanja in tujosti, čestitke,
lp, Ana
Čestitke Nada za medsredje tukaj in nikjer. povsod.
Lp, Caki
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: nada pecavar
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!