Vedno sem ti rada zrla v oči,
bile so tako zelo lepe,
sinje modre.
Globoko v tej modrini,
sem vselej opazila poseben lesk,
kot sled,
ki ga pušča sreča za seboj.
Devet križev, da nosiš,
si rada rekla,
ko si se poprijela za rob
mize in z vzdihom vstala.
Vztrajno sem iskala
te križe na tebi,
vendar jih nisem
prav nikoli opazila.
Pravijo, da imam tvoje oči.
To vedno rada slišim,
ljuba stara mama.
Čeprav so tvoje oči
že zdavnaj ugasnile,
se tvoja modrina še vedno razliva
na vse, kar si kdaj ljubila.
Z mojim pogledom.
Vztrajno sem iskala
te križe na tebi,
vendar jih nisem
prav nikoli opazila.
... s še eno lepo pesmijo si nam polepšala večer na pesniškem portalu, draga naša pesemsijka Majda; dotaknila se me je in tudi v meni so oživeli spomini ...;)))
s prisrčnim pozdravom,
pesemsijka Breda
Svit, Koni, hvala za lepe komentarje. Majda
Prekrasno izečene misli ljubezni!
In še dodajam: tudi moja stara mama je imela sinje modre oči (tudi jaz jih imam) in dočakala je 100 let.
Prelepo, Nada! Srečno!
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Majda Žvokelj
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!