Nisem našla je ljubezni,

pa čeprav sem jo iskala.

Prej je nisem prepoznala,

vedno sem se spraševala.

Ali ona sploh obstaja?

Ali svet me le zavaja?

Končno se je prikazala.

Vedno je bila prav tam,

zdaj od blizu jo poznam

in res lahko se ji predam.

Neodvisna od okolja,

res prav vse je moja volja.

Ko predaja se, sprejema,

je ljubeča, nič zavistna,

čista je svobodna, pristna,

le na ta način koristna.

Ko odide človek, jo odnese,

to me nič več ne spodnese.

Moja v srcu mi ostaja.

Z drugimi ljudmi naveza,

hočem, da je pristna zveza

in nikomur le proteza.

Zdaj od zlobe sem odporna

in za sebe odgovorna,

Ampak to ni egoizem.

Vse mogoče se dogaja,

se izgublja in poraja,

prizadane in razvaja.

Vedno znova opozarja,

da srce ne zanemarja.

Ne želim, da kdaj pozabim. 

Drugi pridejo in grejo,

me spodbujajo, podrejo,

ljubijo, v svoj svet zaprejo. 

Hočem biti sebi zvesta,

pelje me življenja cesta.

olgasem