To ni domišljija
Včasih postojim pred praznim papirjem;
zamislim si strašne zmaje
in medvede v omarah,
zamislim si zelene gozdove in modre reke.
In potem me spreleti,
saj to ni domišljija – jaz v takih krajih živim!
Včasih slišim petje ptic, čeprav so vse odletele
zobat neko drugo boljše seme.
Rad bi si izbral plesalko
in če je ne dobim, bi si izbral plesalca
le zato, da drugim se v brk zasmejim.
In to ni domišljija – jaz v takih krajih živim!
Kljub temu, da bi rad imel denar
je to resnica, da le zato, da bi se skril
nekam daleč stran in sam,
v družbi bi imel le nekaj lepih kosmatincev.
Rad bi se usedel pod smreko,
zraven divjega potoka
in zaspal,
ob zvokih, ko nebo v nevihti se razjoka.
Čutim, da ni več veliko časa,
kmalu bo do konca polna moja čaša.
Vsi prijatelji, ki z mano še stojijo
pride dan, ko bodo šli.
Stal bom sam v senci tihih dreves,
moje srce bo jokalo in vzdihovalo
a čas bo šel naprej.
Še pravljico napišem
z nekaj rimami si dušo še obrišem
in stopim s te poti.
Do tedaj pa:
Na poti mi stoji še par stvari.
Pesmi,
zmaji
in medved v omari.
Všeč mi je!
Lepo bi jo bilo uglasbiti.
Marija
Izvoli, tega pa kljub 3 hčeram, ki so glasbeno izobražene še nismo poizkusili
Na žalost nisem izobražena v tej smeri.
pesmi, zmaji, medved, le kdo bi si želel več ...
Zmaji so v pravljici, ki čaka na ilustratorko, da konča svoje delo, medved pa je v novi pravljici, ki šele nastaja - rabim samo idejo da zadevo dokončam v slogu in brez pretiravanja - po otroško.
V takem času ( ne)domišljije živimo! Mi je všeč ta glas!
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Tomaž Jevšenak
- 07. 01. 2024 ob 07:37
- Prebrano 152 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 134.22
- Število ocen: 5