Poezija moja, je mojega sveta vizija,
ki se v vesolju kakor kača zvija.
Včasih se zgodi, da misel pride taka,
ki nobena črka je pravilno ne dohaja.

Včasih v glavi misli podivjajo,
rime kakor dežne kaplje,
a v mislih se zakrije ta skrivnost,
pomen besede v meglenih mislih kamuflira.

Kača poezije v vesolju se obrača,
skozi kraljestva misli gori in hrepeni,
beseda ne izgovorljiva zdaj potuje
skozi prostranstva uma,
kjer se pomen drugače, vsakič, izgovori.

V besednem ritmu skrivamo korake,
ples, ki simfonijo zvoka v zlato nam spremeni,
tam misel se z besedo zdaj prepleta,
v obliki pesmi božanska se vizija nam odkrije.

Tomaž Jevšenak