Vse izgleda iz nižin slabo, če bomo ukrepali za dobrobit vseh je možnost, "kaj naj rečem," saj iz višin ni videti mej. Torej se moram pritlehen dvigniti in udejanjiti svojo duhovno zmožnost. 

hvala,Svit. lepo je biti tukaj in zdaj, ampak še vedno se spominjam mame, ki ni mogla iz svoje kože in je takorekoč lahko gledala zvezde samo skozi oči svojih otrok. in še tretja perspektiva, ta, orlova, ki niti ni tako jebivetrska, ampak je v dobrem in v zlu, kar pa je samoohranitveni opciji sodobnih nekako tuje. ja, ta orel je nekoliko jezen, ker očitno ljubim dokler mi je dobro, dokler mi koristi. potem sem nenadoma zmaj maščevanja in pokvarjenosti je res dovolj, da se to zdo upravičeno. 

videti skozi, dvigniti se nad, kot praviš, ni tako lahko, dokler obstajajo moji in tvoji, levi in desni, v neskončnost bi lahko našteval, vse, samo ne ljudje.

vojna je, ker je stanje krivice nevzdržno. toda, še tako kratka pamet vidi, da ubijanje ni rešitev. vsega je na pretek, kult bojevnika itn. itn., ker nam ni do tega, da bi končali vojno, vzpostavili vsaj nekakšen red, temveč nam gre za to, da uničimo sovražnika in plačamo čim manj ali nič za dobrine, ki jih nudi zemlja in bi morale biti dostopne vsem, ne le izbranim.

uničevanje je videti plodno, ker ščitimo svoje interese, ker vojna je preprosto kraja, v kateri so vsa sredstva dovoljena.

vidimo samo posledice in ne hladnokrvnih, preračunljih kapitalistvov, ki financirajo vse mogoče ideološke aparate na večno istih osnovah nacije in boga.

komu mar. to je moj let, si misli orlič, in če kdo misli na jutri, najverjetneje misli narobe.

lp, Svit,

m.

Miko, mame ne morejo iz svoje kože, zato so naše mame in lepo je to! Orli pa letijo iz svojega gnezda in delajo nemir in to ni za nas. Človek je nagnjen k miru ... kljub vsemu! O, da bi imel prav!