dan s svinčenimi krili
sanjal sem da se utapljam
ti si srečen
vesel pozdravljaš
v meni molči kamen
o ljubezen brez pokore
slepa še
kot novorojenček
s katerih prsi pijem
čas
odčaranih prazničnih dni
…
neki otrok velikih oči
čaka na pričetek predstave
utrujeni lutkar
še živi za svojo umetnost
in novčiči padajo kot solze
belič iz srca
otroške ročice
kot da so ustavile čas
…
nasproti njega sedi mladenič
na blazini cel dan na mrazu
pred njim ni beraške skodele
in ko ga vprašaš
ali potrebuješ kaj
odvrne ničesar hvala
in zdi se mi da vem
kaj je njegova jed
…
in sužnji še beračijo
za svojega lastnika
kako lepo se vidi vse
s panoramskega kolesa
o blagoslov nevrednih
pretepenih
na odčarane praznične dni
…
in kulak s križem iz zlata
pastir s čepico škrlatno
lisjak z orožjem
ki varnost nam ponuja
vloge vse so tukaj
pleši zdaj
igraj
za kulise pa
kdo zmore
kjer je človek sam
o ljubezen
ljubezen brez pokore
kot novorojenček slepa še
Krasno!
Zanimivo, kako nenarvni vrsti red besed naredi pesem nekako večno ali kot da je od nekdaj in zmeraj bo.
Vsekakor presežek. (Zame vsaj.)
lp
pi
hvala, Irena. probal sem združiti kar sem videl zadnje dni in ne preveč razvleči. če se ti uradak (kot bi rekel mirko), zdi v redu, me veseli.
želim ti sreče in obilo zdravja in miru v prihajajočem letu 2024!
lp, m
Irena, super opažanje: tudi mene ni zmotil nenaravni vrstni red, zdi se, da asociacije in prepletenosti to naravno zahtevajo v tej pesmi ... čestitke,
lp, Ana
hvala, Ana. tudi tebi želim sreče in zdravja v novem 2024. letu.
lp, m
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: miko
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!