IN ZADIŠI PO ZAŽGANEM
Megla drsi po gaju
v počasnih gibih -
mrmra in ziba,
kot mati dojenca,
da se mu veke posedejo
na pordela lica.
Nežni vonji
se igrajo z brbončicami
in radirajo misli.
Postojijo ob tebi,
da lahko visiš na trenutku
z glavo navzdol.
Kri ti šumi v glavi
in se razliješ kot reka.
Prestopaš robove.
Ko odtečeš,
se zabubiš in gledaš,
kako se iz gosenice
spreminjaš v metulja.
Ki izgine z meglo.
Metulj, ki je lahko tudi kaj drugega in njegovo rojstvo ... zanimiva pesem, čestitke,
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: nada pecavar
- 03. 01. 2024 ob 11:01
- Prebrano 128 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 45.8
- Število ocen: 2