Ko našla je ljubezen, tisto pravo,
zgrabila, se močno je oprijela,
za sebe vzela, jo srčno objela.
Je mislila; "Dobila sem nagrado!"
Hotela je, da bi jo zaklenila,
jo kot žival zaprla za ogrado.
Med svet in njo postavila pregrado.
Za večno si jo podredila, skrila.
Ljubezen sreča je, svoboda,
da o poteh srca lahko odloča.
Zaprta, žal sovraštva je podoba.
Kot last le s črvom dvoma se sooča,
je s prosto voljo, ljubka, nežna, plodna.
Prijateljica tvoja zdaj je in bodoča.
V zaporu bo izdihnila, umrla,
pustila sàmo, ti srce predrla.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: olgasem
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!