Skozi prvega po tujem potujem, hodim po prahu,

mehki travi, gozdnih poteh, trdem asfaltu,

čakam na avtobus, vlak, skozi prostor drvim z avtom

potujem,, plujem, letim z avijonom, z raketo še nisem imel sreče.

Hitrost je: pot ulomljena s časom; je življenje na tleh,

gledam, poslušam, objemam…

začnem po štirih, nadaljujem po dveh,

pot: od stola do mize, od mesta do mesta in čez.

Drugi krog je vračanje, slabi posnetek,

oblak, ki pada na prvega; spomin in domišljija,

letim v praznini, blodim v meglini,

brez prvega ni drugega in vseh ostalih, ki sledijo.

Tretji si ti in ti in ti, na svoji poti,

lahko te objamem, ona in on sta predaleč,

prihajam, odhajam, prihajaš, si ob meni, me zapuščaš,

ponovno se snideva ali nikoli.

V četrtem se sprašujem, kdo si? Si domišljam,

veselim se in jočem, sanjam, te ljubim, sovražim,

v petem vse to sprejemam ali zavračam,

v šestem krogu so besede ki si jih delim in izmišljam,

teh je vse manj, vračam se v prvega, da jih poiščem.

z ljubeznijo…

Marsko