Včasek san rano stano,
z dobrof volauf šau na poljano,
s cugon se pelau v Lblano,
do Kopra, Pirana, mojoga poupka Strunjana,
al pa kak inda v Budo pa Pešto, na Beč,
al pa do Rijma, al pa šče dele …
Fejst dele, deleč je Praga,
jes pa za te svetke ne bi prestoupo domačoga praga.

Či glij majo puno posvejtof,
trgof, balkounof, lejpih mostouf,
po kerij so odile kralijce, zdaj važne gospe,
na njij čakále cesare, te slavne može,
vam povejm, ka tou nikaj ne šte,
či ne povejš odkec je tvoje ime.

Samo, zlati Karantan je naše srce,
düjša nam je prekmurska, puna Müjre, vode,
tü so topoli do Sobote naše,
pun tanjer ajdove kaše nam paše.
Pri nas je doma prava gijbanica,
langaš, kvašen retašaj, veselica, pa šče kaj …

Tü se čüje beltinski zvoun,
mijlo nam prijde v naš prekmurski doum,
tü je žijvež, pri nas žito zorij,
tü nas je šče nekaj dobrij lidij,
pri kerij sakši lačen pajane krüj dobij,
navoščen s česnekom – tak fajn dišij.

Samo pri nas Kreslinova pesem
tak po domače, po prekmursko zvenij,
tak kak blaženi MER Pastirske nočij.
Tü so šče lugaši jurke pa šmarnice,
ka lejko s pesmijof zdignemo kupice.

Tak je v našoj krajine lipou, tü se gučij,
V Lipouvcaj, v Prekmurje naš lüjbi je doum,
njega zapüjsto nigdar ne boum,
v njem jes Prekmurec ostanem, pa boum!

Šče večkrat bom rano stano,
z dobro volouf šau v Vučo jamo,
te pa zavrto potač v Leskovce na poljano,
tan se fajn čüje cug za Lblano,
do Kopra, Pirana, mojoga poupka Strunjana,
al pa kak inda v Budo pa Pešto, na Beč,
al pa do Rijma, al pa šče dele …
Fejst dele, deleč je Praga,
jes pa najrajšik voščim vam ZDRAVJA
z domačoga praga.

F2#Caki