Nemoč me ustavlja na papirju,

pika ni konec, je zatišje pred nevihto,

ki tlakovala bo mojo pot.

Megla razkadi se, slike v meni se zvrste,

njih vsebina so izkušnje in domišljija,

naplavi jih na papirnato obalo.

Besede se iz slik izcedijo, odnaša miselni jih tok,

tekmujejo na izboru, za obrežja reke se borijo,

papirnate reke, zapisane biti si želijo.

Naplavljene zlagam jih na ogenj,

plamen jih razblini,

izgubljajo se v višini ali praznini.

Vse je še del teme, čeprav pisano v barvah,

ni še predelalo močne te svetlobe notranje oko.

slike del toka mojih sanj, naplavljeni oblaki na nebo,

Padajo na zemljo,

kot dež v strugo moje reke,

gleda tvoje jih oko.

Marsko-Marjan Škoda