Zasnežene poti
strmi vrhovi,
ki prebadajo oblake.
V stenah brenči,
električni angeli prihajajo na okope.

Grmi.
          in se bliska ...

Stisnjen sem v kot
a vendar na prostem,
pod razjarjenim nebom
         (kot pravi idiot);
stojim tam
in gledam,
ter se čudim lepotam narave.

Mar bi ostal doma
in s pogledi božal
zelene tepihe – trave.

No ja – ne uboga vsak mame,
KO REČE:

Ne hodi v hribe,
a ne veš, da bo dež?!

Saj vem,
ampak je včasih lepo poslušati
divjanje druge matere:

Narave.

Tomaž Jevšenak