Zasanjan v jutranji meglici gledam
kako jesen še noče izpustiti zime.
Sneg, ki bi že moral beliti doline,
boječe kaže se visoko v gorah.
V dolinah pa se plazi po gozdovih
nova že pomlad.

Visoke gore nam zamrznejo poglede,
V dolinah opazujem blazine zelene,
beli vrhovi so izziv za vse razglede.
zavetje za v zimi, speče medvede.

Nebesni, modri svodi so siveli,
jesenske barve so počasi le bledele,
mraz zdaj čaka daleč za gorami,
odeja snežna na zeleni travnik ne polega.

 Gore naše so visoke in ponosne,
na vrhovih golih zdaj lovijo se vetrovi.
V dolinah kjer počivajo zeleni nam gozdovi,
cvetlice spomladanske se budijo.

To sanje so o starki zimi,
ob času, ko jesenski veter se še kar šopiri.
Snega otroci bi v dolinah se že radi veselili
a zima letos priti k nam ne zna.

Tomaž Jevšenak