Premišljuješ o človeku,
ki tvoje dneve pozlati,
ki nasmeh na usta ti privabi
in ko začutiš,
da v tvojem srcu iskra zanj gori.
Vedno bolj ti je pri srcu
a še vedno ga ne poznaš,
zato sprašuješ se,
kaj v bistvu je
in kaj lahko mu daš.
Vprašanja tvoja so zaman,
vedeti moraš,
da dvoma ni,
ker njegova dejanja želijo
k tebi priti in
ti dobro veš,
da se njegove želje
pred teboj ne dajo skriti.
Tvoja razmišljanja te k njemu vodijo
in ne najdeš pravih besed,
da bi opisala cerkvene zvone,
misli se tvoje vrtinčijo in
vedno bolj prinašajo ti dvome.
Dvomi tvoji te ubijajo,
a tvoj dvom se mora skriti,
ker spoznati moraš,
da pri človeku kot je on
so same zlate niti.
Vedeti moraš,
da v dejanjih bistvo kaže se,
lahko ga prikrivaš pred celim
svetom,
a razveseljuje te,
ker pred tabo se ne da ga skriti.
Zato naj te krasi spoznanje,
da je tvoj prijatelj človek,
ki krasijo ga dejanja,
njegovo dušo in obstoj,
ki obdaja ga s ponosom,
in ki bo brez oklevanja podal se v boj.
To je on,
ki ga v mislih tvoje srce išče,
ko najdeš ga,
se zlijeta v eno
in ni dneva in noči
da te sreča ne obišče.
Njegova roka
je tvoja roka,
njegovo srce
je tvoje srce,
njegova ljubezen presega
vse meje in moči,
da tvoje malo srce v njegovem
od sreče zaječi.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: zaspanka
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!